Predavatelji

Dr. Andreja Kutnar, univ. dipl. inž. les. / izredna profesorica znanosti o lesu na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP (UP FAMNIT) / višja znanstvena sodelavka na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem / pridružena članica na Department of Wood Science and Engineering, Oregon State University (Oddelek za lesarstvo Oregonske državne univerze), ZDA / direktorica InnoRenew CoE

Andreja Kutnar je vrhunska strokovnjakinja na področju lesarstva, vpeta tako v pedagoško kot raziskovalno delo, in direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Posebej se posveča področjem naravoslovja, tehnologije in trajnostnega razvoja lesne industrije, proučevanje pa gradi na interdisciplinarnem pristopu in mednarodnem sodelovanju. Objavila je številne izvirne in več preglednih znanstvenih člankov, prispevke v recenziranih zbornikih mednarodnih znanstvenih konferenc ter znanstveni monografiji Contemporary Slovenian Timber Architecture for Sustainability (Sodobna slovenska lesna arhitektura v okviru trajnostne gradnje, 2014), katere soavtorica je, in Environmental Impacts of Traditional and Innovative Forest-based Bioproducts (Okoljski vplivi tradicionalnih in inovativnih bioizdelkov iz lesa, 2016), ki jo je uredila.
Na interdisciplinarnosti in vpetosti v mednarodni prostor je zasnovala tudi projekt Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE), ki si med drugim prizadeva za oživitev slovenske lesne panoge. Projekt je bil vključen v program EU Obzorje 2020. Po uspešni izvedbi prve faze je ekipa pod njenim vodstvom v ostri konkurenci – začetnih prijav je bilo 169 – pridobila tudi izvajanje druge faze. Zanjo je Evropska komisija namenila 15 milijonov evrov, kar projekt InnoRenew CoE postavlja na prvo mesto med projekti, ki so jih slovenske raziskovalne ustanove ali konzorciji doslej pridobili iz Okvirnih programov za raziskave in inovacije EU.

Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh. / podžupan Mestne občine Ljubljana / profesor za arhitekturo mesta in urbanistično planiranje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani 

Janez Koželj je v prvem mandatu župana Zorana Jankovića kot prvi mestni urbanist začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, na podlagi katere je nastal julija 2010 sprejeti Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Je avtor knjig: Tipologija mestne stanovanjske arhitekture – Vprašanje umetnosti gradnje (1987 in 1991, skupaj z A. Vodopivcem), Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora (1991), Plečnikova Ljubljana (1996, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z istima soavtorjema).
V tokratnem mandatu naj bi se po njegovem bolj ukvarjali s kakovostjo kot s količino projektov, bolj s prenavljanjem kot z novogradnjami. Kar nekaj takšnih projektov narekuje program Zelena prestolnica Evrope 2016.

Dr. Miha Humar, univ. dipl. inž. les. l dekan Biotehniške fakultete UL l
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI1000 Ljubljana Slovenija

Miha Humar sodi med mlajšo generacijo strokovnjakov, ki delujejo na področju lesarstva. Po zaključenem študiju lesarstva se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil doktorski študij, kot najboljši doktorand v letniku in zato prejel Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete. Pedagoško deluje na Oddelku za lesarstvo, kjer študentom odkriva vsebine s področja lesnih škodljivcev in zaščite lesa. Študentje so ga trikrat izbrali za najboljšega pedagoškega delavca na oddelku. V letih 2010–2016 je opravljal vodstvene funkcije na Oddelku za lesarstvo in Biotehniški Fakulteti. Trenutno je kot dekan Biotehniške fakultete odgovoren za delo ene največjih in najodličnejših slovenskih fakultet. Pod njegovim mentorstvom je diplomiralo več kot 120 študentov, dva pa sta doktorirala. Miha Humar je aktiven tudi na mednarodnem področju, kot član znanstvenih odborov konferenc, član mednarodnih uredniških odborov revij. Skupaj s Hojko Kraigher že osem let so-organizira znanstveno srečanje Gozd in les. Poleg pedagoškega dela je aktiven tudi na raziskovalnem področju. Koordiniral je več ARRS aplikativnih in CRP projektov ter raziskovalni program. Svoja znanstvena spoznanja je objavil v več kot 140 znanstvenih člankih, od tega 90 v revijah s faktorjem vpliva. Poleg tega je tudi soavtor dveh mednarodnih patentov. Trenutno raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, razvoja klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkusi. Pri svojem delu tesno sodeluje z industrijo, ki financira znaten del raziskovalnega dela. Za to je skupaj s sodelavci prejel tudi Puhovo nagrado RS za inovacije.

Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh. / arhitekturni biro Ravnikar Potokar 

je arhitekt in vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih skupaj izpeljala, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Med najvidnejša skupna izvedena dela spadajo: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani, stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici in številna druga.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 10 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: prenova Kinodvora in prenova dvorane Slovenske kinoteke v Ljubljani, Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani in objekte v naravnem rezervatu Škocjanskem zatoku pri Kopru ter več enostanovanjskih objektov.

Za prenovo Vile Ventrelli, ki jo je leta 1998 izvedel skupaj z Marušo Zorec in Ano Kučan, je dobil mednarodno priznanje Piranesi. Mednarodno nagrado Piranesi pa je leta 2004 prejel skupaj z Mihom Klinarjem, Špelo Kuhar, Blažem Medjo in Urošem Pavasovićem za realizacijo enotnega spominskega obeležja. Zlati svinčnik ZAPS je leta 2007 dobil skupaj z Vojtehom Ravnikarjem za poslovni objekt Masarykova F2, leto kasneje pa samostojno za projekt Hišice na drevesu. Za ureditev Blaževe ulice in Cankarjevega trga v Škofji Loki je prejel leta 2015 Zlati svinčnik ZAPS.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Leta 2015 je pridobil naziv docent.

Dean Lipovac, magister psihologije /raziskovalni asistent na InnoRenew CoE

Dean Lipovac je na primorski univerzi zaključil dodiplomski študij biopsihologije, nato pa magistriral na programu Uporabna psihologija. Zaposlen je kot raziskovalni asistent na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE, ob tem pa opravlja doktorski študij na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. Ukvarja se z raziskovanjem učinkov grajenega okolja na človekovo duševno zdravje. Pri tem se posebej posveča vplivom lesa v notranjih prostorih na fiziološke, čustvene in kognitivne kazalnike stresa pri človeku. Preučuje tudi odzive ljudi na različne vrste in teksture lesa ter psihološke mehanizme, ki jih sproža stik z lesom. Na podlagi pridobljenih rezultatov odkriva, kako z umeščanjem lesa v notranje prostore ustvariti za človeka najugodnejše okolje.

Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad. / direktor in vodja razvoja v CBD, d. o. o.

Rojen v Mariboru, študiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, diplomiral leta 1996, magistriral 1999 in doktoriral 2001 s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij. Leta 2001 je prejel priznanje CUREE = Consortium of Universities for Research in Earthquakes Engineering v ZDA, leta 2003 pa je prejel štipendijo japonske vlade JSPS = Japan Society for Promotion of Science ter dva meseca sodeloval z japonskimi raziskovalnimi institucijami na področju razvoja potresnih metod za lesene konstrukcije. Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Do leta 2009 je bil zaposlen na UL FGG, kjer je kot raziskovalec in strokovnjak deloval predvsem na področju lesenih in kompozitnih konstrukcij. Leta 2006 je ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD, d. o. o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih. Leta 2011 je prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju na področju raziskav in projektiranja lesenih konstrukcij na potresnih področjih.

Dr. Michael Burnard / docent na Univerzi na Primorskem / namestnik direktorice InnoRenew CoE

Michael Burnard se je iz Amerike, kjer je več kot deset let delal v lesni panogi, preselil v Slovenijo in se vpisal na doktorski študij. Danes je kot docent s področja znanosti o lesu zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je raziskovalec, predavatelj in mentor. Je tudi namestnik direktorice InnoRenew CoE, raziskovalnega inštituta, ki je bil po uspešni kandidaturi za sredstva v okviru programa EU Obzorje 2020 ustanovljen leta 2017. Posveča se predvsem raziskovanju vplivov grajenega okolja na človekovo zdravje in uporabi lesa v grajenem okolju, pa tudi trajnostnemu razvoju z vidika učinkovite uporabe obnovljivih virov, še posebej tistih, ki so primerni za gradnjo. Poleg tega deluje na številnih drugih področjih, kot so menedžment, inovacije, podatkovna znanost in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Je podpredsednik akcije COST CA16226 – Pametni habitati za starejše, koordinator Kratkoročnih znanstvenih nalog (STSMs) pri akciji COST CA16114 – Ponovni premislek o trajnostnem razvoju na poti k obnovljivemu gospodarstvu in član komisije za izobraževanje in akreditacijo v mednarodnem združenju Society of Wood Science and Technology.

Jasna Ariana Starc, univ. dipl. inž. arh.; arhitekturni biro Arhitektura Starc

Arhitektka Jasna Ariana Starc svoje delo zadnjih deset let posveča načrtovanju in gradnji skoraj nič-energijskih hiš. Sistematično se udeležuje izobraževanj, seminarjev in posvetov povezanih z arhitekturo odgovorno do okolja.
Za širjenje ideje o gradnji z nizko energijsko bilanco redno sodeluje na dnevih pasivnih hiš. Je aktivna članica konzorcija pasivna hiša. Sledi vsem novim spoznanjem, ki so povezana s tem načinom načrtovanja in gradnje, prvenstveno na področju družinskih hiš. Znanje in izkušnje prek projektiranja in svetovanja prenaša v bodoče domove svojih naročnikov, za katere je izvedenih ali v gradnji že več kot petdeset objektov, ki izpolnjujejo zahteve za pridobitev statusa pasivne hiše. Pri svojem delu promovira uporabo naravnih materialov, zlasti lesa. Je zagovornica racionalne in funkcionalne gradnje. Zadovoljstvo naročnikov ob realiziranih projektih ji predstavlja pomembno vodilo.

Gerhard Kopeinig, dipl. inž. arh. / ARCH+MORE ZT GmbH

Gerhard Kopeinig CV

Nastja Podrekar, magistrica kineziologije / raziskovalna asistentka na InnoRenew CoE

Nastja Podrekar, rojena v Ljubljani, je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Oblikovanje, magistrski študij pa je zaključila na Fakulteti za vede o zdravju, smer Aplikativna kineziologija, modul Ergonomija. Med študijem je sodelovala pri raziskovalno-aplikativnih projektih s področja ergonomije, oblikovanja in kineziologije. V okviru čezmejnega projekta Demenca aCROsSLO je v Domu upokojencev Izola soustvarjala zasnovo in izvedbo programa Poti za zdravje. Sodelovala je tudi pri projektu KINGLA – Učenje glasbenega inštrumenta po meri učenca, kjer je raziskovala področje poškodb in preventivne vadbe glasbenikov, o čemer je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana tudi predavala. Trenutno se v okviru raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE ukvarja predvsem z ergonomskim oblikovanjem okolja, ki pozitivno vpliva na človekovo zdravje, okolje in družbo.

Gregor Rep / direktor, Silvaprodukt, d. o. o.

Po študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani se je leta 2000 zaposlil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot asistent za področji kemije in zaščite lesa. V tem času je med drugim vodil razvoj inovativnega postopka in opreme za termično modifikacijo lesa ter sodeloval pri razvoju različnih drugih metod in pripravkov za zaščito lesa. Leta 2011 se je zaposlil v podjetju Silvaprodukt, kjer je kot vodja razvoja skrbel za prenos omenjenih metod, opreme in pripravkov na industrijsko raven in njihovo umestitev na trg. V preteklih dveh letih je kot tehnični kooordinatior sodeloval v evropskem projektu Wintherwax iz okvirnega programa EU Obzorje 2020 ter vodil projektne aktivnosti v okviru podjetja Silvaprodukt. V projektu Wintherwax so bili razviti nov pripravek in metoda za zaščito lesa, ter fasadni elementi in leseno okno z izjemnimi lastnostmi. Vsi omenjeni proizvodi so trenutno že prisotni na domačem in nekaterih tujih trgih. Gregor Rep je soavtor znanstvenih člankov in soprejemnik eminentnih državnih nagrad.

Anton Komat, naravovarstvenik

Anton Komat, varuh zemlje, naravovarstvenik, predavatelj, kolumnist, avtor televizijskih oddaj in projekta ekološkega opismenjevanja, avtor številnih podlistkov in knjig (Zemlja, voda, seme – 2017; Če boste molčali, bodo kamni govorili – 2015; Potniki na ladji norcev – 2014; Umetnost preživetja – 2009…).

Otvoritveni nagovor:

Jože Prikeržnik, univ. dipl.inž. les. / generalni direktor Direktorata za lesarstvo RS – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Kdo in kdaj

Program:

Natačen urnik je v pripravi.

Moderatorka dogodka: Carmen L. Oven

VABILO – PROGRAM KONFERENCE Pdf

Prenos PDF datoteke