Kdo in kdaj

Program:

Ob 8:00 odhod avtobusa iz Maribora

Ob 10:00 prihod avtobusa v Ljubljano

Ob 10:15 voden ogled razstave Bivanje z lesom – SloWOODlife

(razstavišče: leseni prizidek Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana – zbirno mesto za udeležence, ki bodo koristili organiziran avtobusni prevoz na forum)

Ob 11:00 odhod avtobusa iz Ljubljane v Mladinski hotel Punkl (Ravne na Koroškem)

13.00–14.00: REGISTRACIJA UDELEŽENCEV PREDAVANJ, ZBIRANJE UDELEŽENCEV, DOBRODOŠLICA S POGOSTITVIJO IN OGLED OBJEKTA PUNKL (Gozdarska pot 18, Ravne na Koroškem)

OB 14:00 ZAČETEK FORUMA V DVORANI HOSTELA PUNKL (PREDAVANJA, NASTOPI, DIALOGI)

OB 16:30 – 17:30 ZAKLJUČEK FORUMA S POGOSTITVIJO IN SPROŠČENIM DRUŽENJEM

Ob 17:30 odhod avtobusa v Ljubljano

Ob 19:15 predviden prihod v Ljubljano

Ob 19:30 nadaljevanje avtobusnega prevoza v smeri Maribora

Ob 21:30 predviden prihod v Maribor

Moderatorka dogodka: Carmen L. Oven

Predavatelji

Dr. Andreja Kutnar, univ. dipl.inž. les. / v. d. dekanja Fakultete za grajeno okolje, UP (UP FGO), Slovenija / izredna profesorica za področje “znanost o lesu” na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP (UP FAMNIT), Slovenija. 

Andreja Kutnar, izredna profesorica za področje »znanost o lesu« na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem ter pridružena članica na Department of Wood Science and Engineering, Oregon State University, ZDA. Je vrhunska raziskovalka, ki deluje na področju lesarstva. Njena bibliografija obsega 51 izvirnih ter 8 preglednih znanstvenih člankov, 36 objav v recenziranih zbornikih mednarodnih znanstvenih konferenc, deset poglavij v znanstveni monografiji ter znanstveno monografijo, ki je leta 2014 izšla pri ugledni založbi Springer. Izr. prof. dr. Andreja Kutnar je lesarka, ki poglobljeno proučuje več področij te večplastne vede, pri tem pa jo odlikuje izrazito interdisciplinaren pristop in široka mednarodna vpetost. Še posebej pa izstopa njeno vodenje projekta Renewable materials and healthy environments research and innovation centre of excellence (InnoRenew CoE) instrumenta Teaming iz okvirnega programa EU Obzorje 2020. Po uspešno izvedeni prvi fazi tega dvostopenjskega instrumenta je v ostri konkurenci 169 začetnih prijav pridobila tudi izvajanje druge faze, kar s 15 milijoni financiranja s strani Evropske komisije postavlja projekt InnoRenew CoE na prvo mesto med projekti, ki jih je kakšna slovenska raziskovalna institucija (ali konzorcij) pridobila iz okvirnih programov za raziskave in inovacije EU.
Andreja Kutnar poudarja, da je nujno potrebno v odličnost vzgajati tudi raziskovalce na začetku njihove ustvarjalne poti. Zato je med drugim tudi glavna gonilna sila novega študijskega programa »Trajnostno grajeno okolje«.

Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh. / podžupan Mestne občine Ljubljana / profesor za arhitekturo mesta in urbanistično planiranje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani 

Janez Koželj je v prvem mandatu župana Zorana Jankovića kot prvi mestni urbanist začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, na podlagi katere je nastal julija 2010 sprejeti Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Je avtor knjig: Tipologija mestne stanovanjske arhitekture – Vprašanje umetnosti gradnje (1987 in 1991, skupaj z A. Vodopivcem), Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora (1991), Plečnikova Ljubljana (1996, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, skupaj z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z istima soavtorjema).
V tokratnem mandatu naj bi se po njegovem bolj ukvarjali s kakovostjo kot s količino projektov, bolj s prenavljanjem kot z novogradnjami. Kar nekaj takšnih projektov narekuje program Zelena prestolnica Evrope 2016.

Dr. Miha Humar, univ. dipl. inž. les. l dekan Biotehniške fakultete UL l
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI1000 Ljubljana Slovenija

Miha Humar sodi med mlajšo generacijo strokovnjakov, ki delujejo na področju lesarstva. Po zaključenem študiju lesarstva se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil doktorski študij, kot najboljši doktorand v letniku in zato prejel Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete. Pedagoško deluje na Oddelku za lesarstvo, kjer študentom odkriva vsebine s področja lesnih škodljivcev in zaščite lesa. Študentje so ga trikrat izbrali za najboljšega pedagoškega delavca na oddelku. V letih 2010–2016 je opravljal vodstvene funkcije na Oddelku za lesarstvo in Biotehniški Fakulteti. Trenutno je kot dekan Biotehniške fakultete odgovoren za delo ene največjih in najodličnejših slovenskih fakultet. Pod njegovim mentorstvom je diplomiralo več kot 120 študentov, dva pa sta doktorirala. Miha Humar je aktiven tudi na mednarodnem področju, kot član znanstvenih odborov konferenc, član mednarodnih uredniških odborov revij. Skupaj s Hojko Kraigher že osem let so-organizira znanstveno srečanje Gozd in les. Poleg pedagoškega dela je aktiven tudi na raziskovalnem področju. Koordiniral je več ARRS aplikativnih in CRP projektov ter raziskovalni program. Svoja znanstvena spoznanja je objavil v več kot 140 znanstvenih člankih, od tega 90 v revijah s faktorjem vpliva. Poleg tega je tudi soavtor dveh mednarodnih patentov. Trenutno raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, razvoja klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkusi. Pri svojem delu tesno sodeluje z industrijo, ki financira znaten del raziskovalnega dela. Za to je skupaj s sodelavci prejel tudi Puhovo nagrado RS za inovacije.

Mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh. / dekan in profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Poleg pedagoških in znanstveno-raziskovalnih obveznosti s področja urejanja zunaj mestnega prostora se teoretično in praktično posveča še arhitektonskemu in urbanističnemu projektiranju, in sicer z raziskovalnimi nalogami, s sodelovanjem na javnih strokovnih natečajih ter s številnimi aplikativnimi nalogami. Za izrednega profesorja za predmeta rurizem in ruralna arhitektura ter krajinarstvo in varstvo okolja je bil ponovno izvoljen leta 1993. V letu 1987–1994 je bil predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG. Leta 1995 je bil imenovan za v. d. dekana na novoustanovljeni Fakulteti za arhitekturo. Od leta 2003 je redni profesor za področje arhitekture in urbanizma na Fakulteti za arhitekturo. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih preglednih predstavitvah v galerijah doma in v tujini ter za svoje ustvarjalno delo prejel več domačih in mednarodnih nagrad.

Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad. / direktor in vodja razvoja v CBD, d. o. o.

Rojen v Mariboru, študiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, diplomiral leta 1996, magistriral 1999 in doktoriral 2001 s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij. Leta 2001 je prejel priznanje CUREE = Consortium of Universities for Research in Earthquakes Engineering v ZDA, leta 2003 pa je prejel štipendijo japonske vlade JSPS = Japan Society for Promotion of Science ter dva meseca sodeloval z japonskimi raziskovalnimi institucijami na področju razvoja potresnih metod za lesene konstrukcije. Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Do leta 2009 je bil zaposlen na UL FGG, kjer je kot raziskovalec in strokovnjak deloval predvsem na področju lesenih in kompozitnih konstrukcij. Leta 2006 je ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD, d. o. o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih. Leta 2011 je prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju na področju raziskav in projektiranja lesenih konstrukcij na potresnih področjih.

Bojan Lukšič / direktor podjetja Riko Hiše, d. o. o. / predsednik Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb 

Bojan Lukšič je direktor podjetja Riko Hiše, d. o. o., kjer od leta 2011 vodi in usmerja procese podjetja, uspešno krmari med poslovnimi izzivi sodobnega časa in skupaj s sodelavci vselej stremi k odličnosti v vseh korakih izgradnje lesenih montažnih hiš.

Preden je prevzel krmilo podjetja Riko Hiše, je svojo kariero gradil na vodilnih položajih v avtomobilski industriji (TPV Johnson Controls: 1993–2003) in proizvodnji počitniških mobilnih hiš (Sun Roller Adriatica: 2003–2011).

Z ostrino inženirskega pristopa, zavedanjem o pomembnosti preciznega načrtovanja, obvladovanjem zahtevnih proizvodnih procesov in vpeljevanjem naprednih in inovativnih rešitev, ki vodijo k nenehnim izboljšavam, je ustvaril bogato zakladnico izkušenj in znanj ter jih prenesel tudi v Riko Hiše. Podjetje je pod njegovo taktirko utrdilo svoje mesto in sloves mednarodno priznanega proizvajalca lesenih montažnih objektov, prepričali so številne naročnike na zahtevnem evropskem tržišču in dokazali, da so zavezanost trajnostni gradnji in kakovosti, ljubezni do lesa in narave ter ustvarjanje zdravega, varnega in udobnega bivanja po meri naročnika, prava smer, ki ji je vredno slediti. In jo seveda oblikovati, nadgrajevati in raziskovati v vseh njenih razsežnostih.

Uroš Rustja, univ. dipl. inž. arh. | asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in arhitekt

Uroš Rustja je od leta 2009 zaposlen kot asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter kot arhitekt deluje samostojno in v sodelovanju z arhitekturno pisarno Arrea, d. o. o. Njegovo raziskovalno, strokovno in pedagoško delo je usmerjeno v osnove arhitekturnega oblikovanja in kompozicije, v koncepte in realizacije trajnostne lesene arhitekture, k promociji lesenega oblikovanja ter v arhitekturo za ranljive uporabniške skupine.

Kot pedagog sodeluje s tujimi fakultetami in s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Je član organizacijskega odbora vsakoletnega dogodka Čar lesa v Cankarjevem domu v Ljubljani in soavtor več razstav. Kot scenograf je sodeloval z Zavodom Muzeum, gostoval v galeriji sodobne umetnosti Petah Tikva v Tel-a-Vivu ter sodeloval na Praškem kvadrienalu gledališkega prostora in scenografije. Kot pisec sodeluje z arhitekturno revijo Piranesi.

Robert Veselko, univ. dipl. inž. arh. / arhitekt, vodi arhitekturno pisarno RVA

Robert Veselko, rojen leta 1973 v Mariboru je arhitekturo diplomiral na Tehniški fakulteti v Gradcu v Avstriji. Kot ustanovitelj arhitekturne pisarne RVA v sodelovanju z različnimi posamezniki, skupinami in organizacijami deluje na področju arhitekture, urbanizma in oblikovanja s poudarkom na projektih, temelječih na trajnostnih načelih in socialni odgovornosti. Za delo na področju arhitekture je prejel več stanovskih nagrad in častnih omemb. Trenutno živi in dela v Mariboru.
Je soustanovitelj Studia Birka, kreativnega prostora za popularizacijo rokodelskih znanj, oblikovanja in arhitekture ter soustanovitelj neformalnega združenja arhitektov Mi.Za, združenja za promocijo pogovora in pomoči med člani arhitekturnega poklica in združenji za socialni in družbeni aktivizem.

Miha Bogataj, univ. dipl. gradb. inž. / direktor podjetja CIBOS / ‘duhovni’ vodja ter stvaritelj idej blagovne znamke EKOART 

Miha Bogataj rad prime za kladivo in konstruktorski software. Z blagovno znamko EKOART pokriva gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš ter drugih objektov izdelanih iz naravnih materialov s posebnim poudarkom na funkcionalnosti ter detajlu. Z lastno sodobno opremljeno proizvodnjo ter stalno vrhunsko izurjeno montersko ekipo izvaja zahtevne in vedno večje projekte, od zahtevnih konstrukcij do mizarskih finalizacij interierja v lesu, prezračevanih lesenih funder max fasad in drugih tipov fasad, ki tvorijo kakovostno arhitekturo in dovršen končni izdelek.

Gregor Rep, univ. dipl. kem./vodja razvoja v podjetju Silvaprodukt, d. o. o.

Po študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani se je leta 2000 zaposlil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot asistent za področji kemije in zaščite lesa. V tem času je med drugim vodil razvoj inovativnega postopka in opreme za termično modifikacijo lesa ter sodeloval pri razvoju različnih drugih metod in pripravkov za zaščito lesa. Leta 2011 se je zaposlil v podjetju Silvaprodukt, kjer je kot vodja razvoja skrbel za prenos omenjenih metod, opreme in pripravkov na industrijsko raven in njihovo umestitev na trg. V preteklih dveh letih je kot tehnični kooordinatior sodeloval v evropskem projektu Wintherwax iz okvirnega programa EU Obzorje 2020 ter vodil projektne aktivnosti v okviru podjetja Silvaprodukt. V projektu Wintherwax so bili razviti nov pripravek in metoda za zaščito lesa, ter fasadni elementi in leseno okno z izjemnimi lastnostmi. Vsi omenjeni proizvodi so trenutno že prisotni na domačem in nekaterih tujih trgih. Gregor Rep je soavtor znanstvenih člankov in soprejemnik eminentnih državnih nagrad.

Otvoritveni nagovor:

Jože Prikeržnik, univ. dipl.inž. les. / generalni direktor Direktorata za lesarstvo RS – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

VABILO – PROGRAM KONFERENCE Pdf

Prenos PDF datoteke